Svoje drevo sem,
ko praskajo lubje iz mojega telesa
ostajam svoje drevo
ko zarivajo nohte in
trgajo s telesa še preostanek ničesar
»skurjena« tičim med pepelom,
ne ostanem jim dolžna
iznakažena blodim s sledovi
krvavečih zakrivljenih,
zaritih globoko
med privide korenin.