Med prividi korenin

Svoje drevo sem,
ko praskajo lubje iz mojega telesa
ostajam svoje drevo
ko zarivajo nohte in
trgajo s telesa še preostanek ničesar
»skurjena« tičim med pepelom,
ne ostanem jim dolžna
iznakažena blodim s sledovi
krvavečih zakrivljenih,
zaritih globoko
med privide korenin.

Mojki

Komentiranje je zaprto!

Mojki
Napisal/a: Mojki

Pesmi

  • 17. 02. 2010 ob 13:49
  • Prebrano 961 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 305

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!