trenutno ne barvam, Sofija
pogoltnem šumečo zvezdo
in se premaknem za dve stopnici nazaj
v mesu oplazim laži
s peresom jih požgečkam
naredim jajčno kremo
pišem poezijo
spakiram in poletim v New York
pridi z menoj

ne napeljuj me na grozeče vprašanje
oh, ne sprašuj

pred mano se nov Rembrandt odpira
Nočna straža, ko veter zaveso dotakne
in razblinim se v gibanju svetlobe in senc
zemlja se trese, sonce se umika
z zlatim jabolkom se Erida dobrika

ne napeljuj me na grozeče vprašanje
oh, ne sprašuj

precenjeno pa naravnost noter
če se sklonim, sneg kaplja
tako čustveno perverzno, da se rob rane vžge
in samota se v jarek poda

ne napeljuj me na grozeče vprašanje
oh, ne sprašuj

po čelu, Sofija
od vratu do prsi
prek trebuha na stegna
sprehajajo se moji dolgovi
previdno v prvo vrsto
ko zanetim kresnice in mečkam glino
v uti, ki ne hrani obljube
in oklenem se debla
da otresam pepel
in zadiši zloščeni mesec

sheeba