Pred blagajno je vrsta, v vrsti pa jaz,
za mano soseda se razburja na glas.
Naslednji, zasliši iz blagajne se glas,
pogledam krog sebe, ne nisem to jaz.
Še dolgo bom čakal, minute bom štel
in upal, da na vrsto bom kmalu prišel.
Naslednji, spet sliši iz blagajne se glas,
če tako hitro bo šlo, bom kmalu to jaz.
Soseda za mano se huduje ves čas,
naj že pohitimo nam vpije na glas.
Naslednji, spet slišim že znani mi glas,
pogledam sosedo, ja zdaj sem pa jaz.
Antonija