Meglena noč se zgrinja
nad mesto.
Napoveduje samotni večer.

Zablokirane misli visijo nekje,
vrata v dušo
zaprta so.

Domofon pozvoni.
Zbudijo se čuti zaspani!
Morda on je prišel?

"Naročili ste pico, gospa!"
"To bo pomota,
pozvoni drugje!"

In upanje se je
zavilo v meglo.

Ne, ni ga bilo.
Ne nocoj,
tudi jutri gotovo ne,
morda nikoli več?

Vse v meni odreveni
in srce mrtvi...

levinja