Prolog: Ugrebljeni
Pričakovanje se spet
kot staro sedlo
vihti na plečih
neukročene stare kobile.
V lupini ugodja
pleteva svojo kri
v nesojenem telesu.
kot staro sedlo
vihti na plečih
neukročene stare kobile.
A vneto lagodje
se je vilo
iz lonca samozadovoljstva
in kipelo
oblakom v ponos.
Butam ob stene
tja do onih,
ki s svojimi prsti
že vneto grebejo
po rokah zemlje.
Ne bo kazala,
nikoli,
da se ji slina meša v žele,
ko te uvidi.
V lupini ugodja
pleteva svojo kri
v nesojenem telesu.
Sigi in Serigala
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: https://www.pesem.si/serigala
- 15. 02. 2010 ob 17:55
- Prebrano 873 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 320
- Število ocen: 9
