Šepet III.

Obstane čas …
V sebi ždiš in čakaš.
V objokanem dnevu
sesaš skorjico kruha ,
ki je ostala od sladke večerje
Močenje, še močneje,
se rojeva nova lakota.
O, kaj bi dala za drobtinico
še toplih besed in
vročih dotikov naju.
V tišini se prelivava.
Izpod nebes.
Sva.

Silva Langenfus

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 15. 02. 2010 ob 08:48
  • Prebrano 679 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 155
  • Število ocen: 5

Zastavica