Žareča, rdeča,
goreča se zdi,
naravo uničuje,
zažiga , mori.

Ubija vse živo,
ko po pobočju drsi,
peklensko je vroča,
iz kotla kipi.

V dolino se plazi
pred njo vse beži,
kjer se razlije,
življenja več ni.

Ko se ustavi
in se ohladi,
veter raznese,
kar se ne strdi.

A goreča pošast
že spet brbota,
iz notranjosti zemlje
spet bo ušla.

Ko bo prekipela,
spet bo divjala,
spet bo krog sebe
vse pokopala.

Antonija