Kapljá, kapljá in kapljá,
oči se solzijo,
močno me bolijo,
jaz pa čisto fúč sem, adijo.

Sem šal si ovila,
rokavice nataknila,
po zraku hodila,
a prehlad
sem vseeno staknila.

Zdaj mi jesti ne paše,
vročina me baše,
iz nosa mi lije,
me v grlu ščemi,
me zebe, me kuha,
predvsem pa jezi.

Kdo mi zdaj bo pomagal,
da krizo prebrodim,
se na noge postavim
in spet na zrak hodim.

Bo to tableta,
bo to topel čaj,
ni važno – a,čiha,
samo, da se spet
sestavim nazaj.

Antonija