Pred kaminom,
ki je delo
tvojih rok,
sedim na preprogi.

Ogenj gori
z vso močjo.

Zazrem se v
ognjene zublje,
ki požirajo bukovino.

In razmišljam.

O tebi, dragi,
ki si daleč v tujini.

Še dolgo te ne bodo
čutile moje ustnice.

Še dolgo ne bom videla
tvojih oči.

Le kdaj bova spet
s kožo ob koži?

Ampak, duhovno in
čutveno sva skupaj.
Daleč stran,
a drug z drugim.

Ko razmišljam o naju,
dogoreva zadnje poleno.

Žerjavica pa je
rdeče žareča,
kot najina ljubezen.

levinja