Rodila si se s tremi imeni.
Tvoja krstna obleka je bila stkana iz zlatih niti.
Od rojstva si imela svojo šiviljo, kuharico in dojiljo.
Potem so prihajale varuške in učitelji,
ki so najboljše obvladali svoja področja.
Mojstrila si se v petju in klavirju, plesala balet,
se učila jezikov in vseh priznanih ved.

Nisi zapravljala časa.
Kadar si ležala v kopeli, si zaukazala,
da so ti brali klasike.
Do petnajstega leta si s plačanimi poznavalci
prekrižarila vse svetovne prestolnice.
Talent si usmerila v brzdanje.
Še posebej v letih šibkosti.
Morala si ohraniti zazib zlate zibeli,
v katero sta te potisnila starša.
Začela si gojiti lilije.

Uspešno si ohranila čistost in se poročila z dogovorjeno partijo kraljevskega rodu.
Nosila si steznik in navajeno zadrževala dih. Tvoj vrat, ušesa, zapestja in prsti so bili obteženi
z ahati, akvamarini, rubini, smaragdi in diamanti. Zadrževanje je bilo tvoje poslanstvo.

Tvoja zunanjost je bila zavidljiva, ves čas.
Tvoje lilije so dušile turobnost sten,
s katerih so negibno sijala olja rodbine.
Znala si se pogovarjati s plemiškimi prišleki z vsega sveta,
v njihovih jezikih in o njihovih deželah.
Nisi se zasmejala ob nepravem času,
tvoje solznice so bile primerno vlažne,
nikoli niso izcejale solza.

Ko si zanosila, si z enako pozornostjo strmela v strop,
kot si jo ob popoldnevih namenila strežbi ruskega čaja in piškotov.
Zadržala si se, da je tvoj stari plemiški mož izcedil seme.
Ko je kmalu zatem umrl, si bila noseča in v še večjem bogastvu.
Ob porodu so te omamili, da se ne bi spomnila
svojega edinega krika v življenju.

Nikoli nisi sprejela druge ponudbe.
Uživala si v zadržanosti in pazljivo izbirala dojilje in učitelje sinu,
ki je ob rojstvu dobil štiri imena.
Umrla si v spoštljivi starosti. V sobano si si dala prinesti vse lilije z vrta.
Pred spanjem nisi poklicala, naj te slečejo. Tudi lase si si pustila spete.

Zadržujem dih pod tvojim portretom. Nisva se mogli poznati.
Prihranjeno ti je bilo učenje iz napak.

Ana Porenta