Še nekaj trenutkov
Še nekaj trenutkov – pa grem …
Spet kovček na postelji čaka..
Zunaj dežuje. Da, prava jesen …
V kovčku ni sanj zloženih na rob,
nežno ovitih v prejo spomina …
ni niti sreče, ne vejice pelina …
Kovček je prazen. Z njim grem na pot.
Kam in zakaj v to pozno jesen,
v listje uvelo in v poldan meglen?
Drobno se kapljice v zlatu srebrijo.
Skoraj neslišno jih golta megla.
Tiho, še tišje koraki drsijo.
Reci, adijo! Pomahaj v slovo!
Tam za zaveso strte ljubezni
vem, da je obema zopet hudo.
Ko bo nekoč … ah, ta nekoč …
Bedno je sanjati sanje želja.
Tokrat izgubila sva midva – oba.
Zadnji oktober. Veter pometa.
Tam v daljavi bled soj luči
in kot v filmu - le silhueta …
in vlaka rdeče luči v temi.
Spet kovček na postelji čaka..
Zunaj dežuje. Da, prava jesen …
V kovčku ni sanj zloženih na rob,
nežno ovitih v prejo spomina …
ni niti sreče, ne vejice pelina …
Kovček je prazen. Z njim grem na pot.
Kam in zakaj v to pozno jesen,
v listje uvelo in v poldan meglen?
Drobno se kapljice v zlatu srebrijo.
Skoraj neslišno jih golta megla.
Tiho, še tišje koraki drsijo.
Reci, adijo! Pomahaj v slovo!
Tam za zaveso strte ljubezni
vem, da je obema zopet hudo.
Ko bo nekoč … ah, ta nekoč …
Bedno je sanjati sanje želja.
Tokrat izgubila sva midva – oba.
Zadnji oktober. Veter pometa.
Tam v daljavi bled soj luči
in kot v filmu - le silhueta …
in vlaka rdeče luči v temi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 10. 02. 2010 ob 09:46
- Prebrano 817 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 325
- Število ocen: 9
