So oći žrebice neukročene
v sinje nebo vklesane.
So do nebeške naslade globoke pregrade
svinčenih spominov kopit.
Je od ihtenja morja molitev odbita,
so krila zlata in mavrica v oblake je skrita.
In veter samotni srce premetava
v deželo otožnih meglic.
Se sončni zahodi zde dela slikarja,
ki Matjaževi bradi kažejo čas,
ko bliža se jutranja zarja.

Maya mavrična popotnica