V neki duši
v zavetju blaginje
z željo dajanja
pomoči potrebnim
raste Dobrota .
Led je tenak,
roka je hitra in kratka.
Samo en napačen korak,
Dobrota zdrsne
na razpotju komu kdaj.
Postane hipoma sirota.
Nekje blizu,
nedaleč odi izgubljene Dobrote,
V zavetju prosim hvala,
v duši nežni,
ki ničesar nima dati
ždi Sirota.
Ne stegne roke
po Dobroti.
Le nema sreča,
tih nasmeh ,
ki pravi hvala
in žarek upanja v očeh
naredi Siroto
neskončno,milo,
pogrešano Dobroto.