V steklenico stlačim
male dotike in mehke poglede.
Vse tajne zastore zagrnem.
Poližem za sabo stopinje.
Vabiš – z belim očesom.
Znova natakneš obroče na vrat.
Mornarske vozle zatakneš mi v grlo.
A mene ni strah.
Ne obotavljam se.
Sezujem se, ko vstopam
na tvoje ozemlje,
oblečena v kameleona.

Silva Langenfus