Ko življenje postane trpljenje,
Ko se vsakdanji mir spremeni v neskončen prepir.
Ko duše postanejo telo, ko črno postane belo.
Ko iz človeka namesto sreče govori jeza,
Ko se ti zdi da vsaka misel vate dreza.
Takrat naj zbudi se v tebi tisto, kar v vseh ljudeh je isto.
Naj ti ritem srca takrat se pospeši, saj le skupna misel vse nas
reši.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: rok samec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!