v prozorno plenico me zavij
bela mati
zebe me in tvoja pomoč me bo rešila
že nekoč se je iz tkanine sprala
zadnja niansa neme barve
ki je potrjevala tvoje objeme
nisem te čutila
ko me je tvoja sapa
prestavljala iz modrine v sivino

nisem te videla
nisem te poznala
pa tako sem te potrebovala
že neštete generacije me lomiš

ko me sedaj razčesavaš
in na ledeni krtači
ostaja mnogo preveč mojih las
vem da si moja rejnica
vem da si moja sodnica
vem da si moja sestra

plenico bom tonirala sama
ni treba
da je belina njen odsev

v prozorno plenico me zavij
bela mati

in kamor greš
me vzemi s seboj

Lidija Brezavšček - kočijaž