V bistvu sem v svojem življenju
imel eno samo majhno ptico.
Pa še ta mi je pozno jeseni
pred mojim odjuženim snegom
zbežala tja daleč na sever,
kjer si je v temačnih fjordih
z debelimi ledenimi svečami
grela prezeblo mednožje.
Šel sem za njo, razžrt od besed:
z zobmi sem si odprl debele žile
in poškropil njeno razmršeno perje
s kapljicami postane, sesirjene krvi,
iz katerih je do brezbrižnega neba
vreščalo moje zlagano kesanje.