Naj iščem ustnice
spet žejne sreče?
Objema mrzlih
rok spoznanja?
Noči spet dolge so,
brez spanja,
pričakovanj več ni,
so le čakanja.
Osamljenost in
alkoholna vrenja,
ne maram zanje,
a otopijo čute,
robove ostre,
včasih krute,
dokončnost je
konstanta potovanja.
A še je v meni
nežna poezija,
še zmorem z njo
izvleči se iz bede,
le čaka, da poiščem ji besede,
ukradem kar se drugim sanja.

Perc