Se nostalgija je zbudila
na otroški pustni čas,
ko kot ciganka sem hodila
z maškarami k sosedom v vas.

Sem več let bila ciganka
in masko to vzljubila;
zakaj, še danes je uganka,
sem v njej se dobro počutila.

Danes maske so drugačne,
kot da življenja ni v njih;
so obledele, prazne ,mlačne,
le umeten je pridih.

A se najdejo še tiste prave,
ki nam nekaj povedo;
iz kulture, zgodovine in narave,
tudi take v sprevodih so.

Jaz bom letos spet ciganka,
iz otroških let bom odposlanka
in šla na maškarado bom.

Izvirni par bom poiskala,
pustni ples bom z njim plesala,
nato vesela bom vrnila se v svoj dom.

levinja