Hodim in se
premikam skozi
vrvež življenja.

Lastne rane in
globoke brazgotine;
to je delo mojih rok.

Izdolbel sem
svojo notranjo
sfero ter se okužil
z veseljem, srečo.

V vodni gladini
neke reke vidim
svoj odsev.

Lasje mi plapolajo
v zadnjem odtenku
mojega življenja.

Oprosti mi, Tujec.
Nekoč zasedel boš
moje mesto.

Mea culpa

tadej