danes vstaja le telo
dušo skrijem v predal
da ne shira
da na prehodu za pešče ne odmira
roke pripravijo kavo
oko bere časopis
uho presliši sosedov krik
dlan preseje rženo moko
obraz opazi popisan spomenik
in pijano se dan in noč vrtita
se predal odpira in zapira
skačem noter
skačem ven
hitro nazaj
kako
zakaj
samo na oglasni deski preberem
kaj danes hočejo od mene
preprosto kot zasnežena gaz
že pred časom so stlačili tja moj jaz
in le poslušam lahko
kako duša ihti med lavando in objema jo mraz
ko bi jo rabelj že pogubil
saj v solzah je pepel in strah
zadihaj, duša
odstrani s čevljev lepljivi prah

sheeba