nekoč sem bila normalna
tepka
a je že božič
velika noč
postni dnevi
ne hodim več tja
vsakemu se izsušena bolečina pozna
za hip sem zrla smrti v oči
se potem zbudila
podaljšana v starinskem kaminu
v snežnih bodicah
med stopinjami, ki odmevajo v spominu
v ljubo doma, kdor ga ima
ki ga ni
pritajeno zadržujem jok
komaj navzoč
ko sedam starki v rokav
je tam konec poti
da ponoviš molitev še zame
ko se ognjena bluza lepi name
goltam skrito mesto
najdaljša reka teče prek igrivih las
namaka trato razdrobljeno
vse je tukaj
zdaj
vse bo še dobro
in tvoja trta in moj grozd bosta eno

sheeba