ukradem te mlečnim cestam
vonju narcis
hišicam iz kart
obilju hrastovih miz

ukradem te razčesanim očitkom
srebrni sipini
rjastim vzmetem
namišljeni bližini

ukradem te postanim vonjavam
vejam, ki objemajo kres
blatnim stopinjam
ognju iz nebes

ukradem te papirnati roži
baržunastemu dnevu
porumenelemu časopisu
grenkemu odmevu

ukradem te ponaredkom sreče
da ne izgubi se
tvoj vid
otip
sluh
vonj
okus
v razvalinah tišine skeleče

ukradem te pljusku bolečine
da prideš bliže
se nevihta noro giblje
telesi ziblje
hiti
spoji
svetlobo
z najino sobo
ko usipljeva sneg
dvigava kulise
zvezde pripenjava
liževa led

sheeba