Komaj že čakam
travo zeleno,
da z njim bom
ležala na njej!

Le modrina neba
bo v svojem razkošju
najina priča.

In ko bova povaljala
to nedolžno zelenko,
ko bova čutila
zemljino moč,
se bo modrina
za trenutek
zavila v oblak.

Nakar bo zasijalo sonce;
kot nama ljubezen,
ta čustvena veličina,
ta čutna strast,
ta duhovna globina.

Vračala se bova
na to zeleno travo,
dokler je ne pokosijo.

Po tem-bova čakala...
na morje in plažo ob njem
in se ljubila na prodnatih tleh.

levinja