prinesi mi sončnic
ki jih kradeš na polju resnice
zaigraj Mozartov Requiem
da odmrzneš izruvan objem
preženi škorce
ki zobajo češnje v maju
in sedi na rob marmornatega okvirja
spočij se med meliso
povej mi, kako si
da preženem iz tvoje bilke skrbi
pobožaj me po rjavi obleki
ki mehko iztiska mak
nasmej me, kot le ti lahko
s tvojimi očmi
ki se razraščajo po kosteh brhko
mrzlo je
med neznanci
med sužnji brez utripa in krvi
pogrej me, še enkrat
in vedno znova
ko prideš k meni domov
in izrekaš ljubim te
da se ti ustnice ohlade
ne ti, moja Ljubezen
jaz sem hladna
tebe naj odnese med žive besede
moja duša med grobovi spi
in med strohnelim listjem išče tvoje poglede

sheeba