Sonce me pozdravlja to pozno jutro.
Zakaj sem še tukaj, v prazni postelji?
Z bolečim grlom res ne morem biti drugje.

Ko se pobiram
in zajemam to jutro bolečin,
sem zadovoljna,
da sem sama.

S teboj, ljubi,
sem rada s potovalko energije,
v kateri nosim napete dojke,
sem vsa mehka in polna pričakovanj...

Takrat, ko lahko dam vse
in veliko dobim;
menjava darov,
kot na trgu.

Gre za blago,
dokler ga ne odvrževa;
po tem je na vrsti koža.

Včasih je burno,
včasih nežno,
včasih je poezija,
včasih pleh muska.

A vse je usodna privlačnost trenutka,
ki nama je namenjen vsake kvatre.

To jutro,z mojim bolečim grlom,
prav gotov ne.

levinja