V razpoki
Vračanje v tišino
me vedno vrže na kolena.
Vzhičenost tiplje maske obrazov.
Atlantida drobljenih src,
priveži k svetilniku mojo pot.
Vedno bom na koncu,
kjer je svet preklan na pol.
V razpoki sanj.
me vedno vrže na kolena.
Vzhičenost tiplje maske obrazov.
Atlantida drobljenih src,
priveži k svetilniku mojo pot.
Vedno bom na koncu,
kjer je svet preklan na pol.
V razpoki sanj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 01. 02. 2010 ob 19:19
- Prebrano 884 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 340
