
Kri se riše na zidovih
tanka črta med njim in njo
tišina vabi mehke roke
smrt nas gleda voha strah
Vsi bežimo
nemočne sile nas lovijo
nesreča ne počiva
bes se širi skozi noč.
vojna zjutraj nas prebuja
mraz nas reže v koti
tiho stopamo po stezi
zremo v tla brez luči
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Lea
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!