Zaspani ovinki, spletena postrešja,
odmaknjene lestve, posneti drobir.
Prešteti zasloni, obrnjeni liki,
oprana podredja, požgani kvartir.

Zasukani venci, prežagani vzorci,
odbite fanfare, raztreščen obok;
predtri odbliski, zradirani klici,
prijazne prevare, razpredenost rok.

Nezloščeno žalost je v morah vrtelo,
ne prvič, je Isto že klalo nekoč.
Potem pa je svitu v nov nič pogorelo.
Odšla je s pepelom in vrne se, noč.

Lidija Brezavšček - kočijaž