Bela rjuha vabi vroče
je erotična kot sveži sneg,
kot, da na sebi hoče,
telesi, ki ne mislita na beg.

Se ponuja za ljubezen,
šepeta žgečkljivo pesem,
in kot struna je napta,
ko bi vsaj bila načeta!

Začuti končno le toploto,
grejeta jo bitji dve;
želi si še pohoto,
da zmečkana bo od nje.

Uživa, ko se ogenj razplamti,
ko začuti znoj na sebi;
strastnih gibov še želi
in zadoščeno njeni bo pohoti.

Je igra odigrana,
je srečna, pomendrana,
je strasti gnezdo dala,
je nagajivo se smejala.

Hladna, razdejana,
zdaj ostaja sama,
ko se v stroju bo vrtela,
si zraka, sonca bo želela.

levinja