POT V VEČNOST

POT V VEČNOST

Z vsakim vzdihom se vame pogrezne
nešteto molekul duhovnih sledi,
z vsakim izdihom olajšanje čutim,
in silno željo, da nov me krepi.

Tako vse življenje se znova obujam
in gledam okoli ostale ljudi,
vsi smo enaki, slično grajeni,
vse nas ozračje in hrana živi.

Zakaj smo na svetu z istim želenjem
kako da ne izvemo, v čem smisel leži,
vsak nosi sebe v svoji glavi,
a odgovora zakaj smo, nihče ne dobi.

Se inkarniram po sledi budizma,
nazaj v telo med nove ljudi,
in zopet me muči krščanski nauk,
ponovnih vračanj med nami sploh ni.

Najrajši verjamem kar samemu sebi
z njim sem v slogi vse žive dni,
on mi šepeče naj služim ljubezni,
le z njenimi izdihi se večnost budi.


tomi

Komentiranje je zaprto!

tomi
Napisal/a: tomi

Pesmi

  • 29. 01. 2010 ob 10:38
  • Prebrano 631 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 225
  • Število ocen: 7

Zastavica