Gole meglice,
zgoščene v penaste valove
mrmrajo psalme tišine.
Okrogle misli
se družijo z dotiki noči,
ki jih zastira
vdovska tančica.
Tisoč majhnih,
mrtvih sonc
se pozibava
na temni gladini,
mehki kot koža.
Zglajen kamen
v ždečem listju
mehča luskav breg.
Nebo prehaja
v barvo vode.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!