Iščem stopinje v pesku,
na obali, kjer kot otrok sem se igrala
kjer čakala sem na princa,
ki kuštral bi moje nemirne lase.

Iščem bisere med kamni,
pod stojnico branjevke, ki ponujala mi je sanje,
ki izdala je mojo nedolžnost,
v kožo mi vžgala pečat sramu.

Iščem sledi v sebi,
kjer skrila sem se pred tatovi naivnih src,
kjer zrastla sem v deročo reko,
ki utira si pot med strmim skalovjem.

Našla sem deklico na obali,
ukročeni lasje ji plapolajo v divjem vetru,
v pesku riše svoje sanje,
ki oživele bodo s tvojim dotikom.

Jana Tof