šele zdaj si dokončno odšel
in prav si imel,
vseeno je, kaj bo potem,
zdaj razumem, da počasi in z leti,
pa malo s tableti, meglena koprena
prekrije bolečine, spomine,
veš, vsak dan me je manj,
vsak dan je manj sanj,
bolečine hitijo kopneti,
morda jih ni manj,
samo telo je otopelo
in duša več nima želja,
poti po katerih grem,
nimajo cilja,
bleda sled spomina
ne nekaj kar pomeni ljubiti,
toplo objeti in sladko hrepeneti...

lin