»Ljudje so se vedno pripravljali na jutri. Vendar se jutri ni pripravljal nanje. Res je. Ko bomo končno vsi odšli, ne bo nikogar več razen smrti in še njej bodo šteti dnevi. Sama bo na cesti in ne bo imela kaj početi in nikogar ne mogla vzeti seboj. Rekla bo: Kam so šli vsi? In tako bo.«

(CORMAC McCARTHY: CESTA, Pulitzerjeva nagrada 2007)

ko zvonovi se stalijo
ko kresovi izgorijo
ko vse pesmi zvodenijo
kje boš ti
ko vse roke zima vklene
ko vprašanja Nič prežene
ko ne bo več njih ne mene
kje boš ti
ko popokajo balade
ko se scvrejo bilke mlade
ko bo dvom prebarval nade
kje boš ti
ko bo zadnja kanja pela
ko bo mora gostolela
ko bo Tista misli vzela
kje boš ti

ne ne boš po duhu blodil
ne ne boš me v pesem vodil
bog ti že ne boš mi sodil
ker te ni

Lidija Brezavšček - kočijaž