Samoraslo

Ti me boš hotel prijeti,
jaz pa se bom izmuznila kot riba.
Z mano boš želel poleteti,
pa ostal boš brez vetra.
Glodaš me kot črv -
moje sočno meso postaja trhlo.
Od kod si prišel, dišiš po znanem.
A hkrati si tako božajoče neznan.
Ne segaj z dlanmi pod kožo.
Tam je srce.
Samoraslo in podivjano.

Silva Langenfus

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 25. 01. 2010 ob 14:33
  • Prebrano 733 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 215
  • Število ocen: 7

Zastavica