Le eno pesem še napišem
Le eno pesem še napišem, mati:
takšno, ki bo zdramila ljudi.
Takšno močno, črno, ki boli:
tisto zadnjo, ki ne da mi spati.
Svet je poln steklovine, mati,
svet je stkan iz zarjavelih žic.
V pepelu tlijo mehka srca ptic,
od jedkih saj mi krvave podplati.
V premehki zibelki sem sanjal, mati,
začetek zgodbe o minljivi sreči.
Prihajam k tebi, da ob črni sveči
jo bova skupaj zmogla dokončati.
takšno, ki bo zdramila ljudi.
Takšno močno, črno, ki boli:
tisto zadnjo, ki ne da mi spati.
Svet je poln steklovine, mati,
svet je stkan iz zarjavelih žic.
V pepelu tlijo mehka srca ptic,
od jedkih saj mi krvave podplati.
V premehki zibelki sem sanjal, mati,
začetek zgodbe o minljivi sreči.
Prihajam k tebi, da ob črni sveči
jo bova skupaj zmogla dokončati.
Ta pesem se mi pa zdi res lepa.
Lp Ius
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 24. 01. 2010 ob 08:44
- Prebrano 1103 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 660
- Število ocen: 16