glava zaljubljeno po šipi trka
vrat se obrača tja, kjer biva izgubljena črka
prsi zasajajo drevo, ki kliče april
trebuh se je tiho za vrtno ograjo skril

medenica se godcu spretno izmika
stegna razmršena trata mika
meča srkajo vodo v odtočni žleb
stopala drhtijo kot nežen akacijev med

hrbet namaka vozle v peresa
roke iščejo usmiljena nebesa
zadnjica ožema utrujeni znoj
v dlani izpiše se besedica moj

oči preštevajo noči brez sna
se pegasti nos z brado igra
lica so mehka, se čelo zasanja
obraz se nad požganimi njivami sklanja

in misel me ponoči prime za pas
me pesem obišče, prebuja se glas
vonj se razrašča med mehke stene
okus zaziba v spanje žogice steklene

sheeba