Minilo že nekaj dolgih je let,
slabo se spominjam kako je bilo.
Ko skupaj sva šla na klopco sedet,
takrat mi res stabo bilo je lepo.

S tabo sem v mislih teh let že petnajt,
rada bi čas zavrtela nazaj.
Ko sem kot deklica ob tebi sedela,
dedi s teboj sem lepo se imela.

Včasih prav dobre volje si bil,
gledal si me in vino si pil.
"Popij malo soka, da zdrava ti boš,"
nalil si mi vina, ko pletel si koš.

Resnično takrat sem te rada imela,
rada še enkrat s teboj bi zapela.
Čeprav ti priznala nisem nikdar,
mojemu srcu si bil gospodar.

Dedi povrni se k meni nazaj.
Ob gledanju slik se sprašujem zakaj.
Zakaj si odšel kar brez slovesa?
Zakaj si odšel tja daleč v nebesa?

takrat bila sem štirileten otrok,
opazovala delo tvojih sem rok.
Ti edini si znal plesti košare,
vedno bil si vesele narave.

Bolezen prekruta je zgrabila te,
za vedno od mene smrt vzela te je.
Premajhna bila sem, da vedela bi...
Zdaj pa močno srce me boli.

Petnajst let minilo je že,
ko pri petih izgubila sem te.
Danes si te nazaj le želim,
da videl bi me, kako k tebi hitim!

Jerneja