Na stežaj odpira vrata,
v dvorjanski lesket
ovija majavi korak.
Izteguje roke,
srebri stebre in visoke oboke,
na speča okna
niza beneške kristale
in polaga bele obliže na ožgane grče.
Nikar, Janus!
Toliko blišča resnica ne prenese.
Tu, v precepu med tvojima dvema obrazoma,
(kjer je komaj še za kakšen utrip dovolj prostora)
so na koncu prehoda vrata
in pod žledom praga,
v katerem je zapisana naša usoda, je ključ,
ki brez napuha obljublja brezpogojno belo pot.
Janus* - bog z dvema obrazoma, bog vseh začetkov, ki mu je posvečen
prvi mesec v letu in prvi dan v mesecu
breza