(ne)sonet
Mrtve misli so razprle svoja krila,
čustvo vetra je razgrnilo slapove,
krhke sence spet pokrile stare rove,
zarja noč je v slutnjo spremenila.
Zvezda se je v rosi utopila,
sonce kuje, pa spet lomi si okove,
hrepenenje išče ljubice si nove,
mesečina sanje je prekrila.
Slišiš krik, ki preko zvezd odmeva?
Ti odmevi so odsevi davnih dni,
zbrisan čas, ki v luknji žalostno sameva.
Kjer sedanjost plete barvaste noči,
tam slap strta srca spet razvnema,
mavrice obraze riše, barva nam oči.
čustvo vetra je razgrnilo slapove,
krhke sence spet pokrile stare rove,
zarja noč je v slutnjo spremenila.
Zvezda se je v rosi utopila,
sonce kuje, pa spet lomi si okove,
hrepenenje išče ljubice si nove,
mesečina sanje je prekrila.
Slišiš krik, ki preko zvezd odmeva?
Ti odmevi so odsevi davnih dni,
zbrisan čas, ki v luknji žalostno sameva.
Kjer sedanjost plete barvaste noči,
tam slap strta srca spet razvnema,
mavrice obraze riše, barva nam oči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: easy
- 16. 01. 2010 ob 14:03
- Prebrano 1212 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 425
