Še vedno

Legam v prazno naročje spominov,
ki so že zdavnaj izgubili svoj vonj v objemu hladu,
ledene osti se režijo, ko zabadajo v
moje drobovje in ostri čekani trgajo
drobceno seme porojenega upanja,
ki se stiska v kotu in čaka, da ga prebodejo
in obesijo na krov ladje,
ki še vedno zasidrana čaka, da pregriznem
popkovino in izpljunem sluzasto gmoto
misli smrdljivega pristana, prebodem platno,
kjer vrtijo film, ki sem ga že neštetokrat srkala
s prežvečeno slamico in odprem zaslepljene
veke, ki zakričijo, ko se svetloba dotakne mojih
presušenih solz, ladja udarja ob pomol, dlani
ostanejo razprte.

ajda

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

ajda
Napisal/a: ajda

Pesmi

  • 15. 01. 2010 ob 22:26
  • Prebrano 1756 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 1110
  • Število ocen: 25

Zastavica