Tiho pada
dolgčas čutnega,
polagam dlan
na svojo plešasto glavo
nemo občutim nihalo
duše z utežmi,
potuhnjen prepih,
pokanje petard in bleščanje jelke.
Rojijo spomini;
košenina tihih žalovanj,
s sinjino
v jokavih očeh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sasa strnad
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!