Že eno leto v mrežo besed loviš vsakdanje čarobne trenutke, ki plavajo v globinah sedanjosti.

S pinceto si oluščil že kar nekaj svoje mehke, nežne kože in jo zastonj prodal neznanim znancem.

Tudi mleko si skorajda prenehal piti.
Sedaj raje srkaš iz bistre studečnice.

Zrastel si, zrastel,
a se vedno si majhen...
In majhen boš ostal...
vse do smrti








Ta pa se skriva v vsaki roži, snežinki, nasmehu neznanke, dišeči koži,
v vsakem žarku, pisu vetra, objemu, parku...





Vse najboljše Yoda!


P.s.: In hvala vam urednice in člani, ker ste mu pomagali shoditi!

Yoda