Rotim črnino naj se obleče v belo.
Iz vsake žile očesa iztekajoči smeh.
Rotim belino naj ostane bela.
Ne pomaga rez v grlu, glas je glas.
Pogled je pogled tudi ko miži.
Telo je ovitek hlapov preteklosti.
Iz vsake misli kričijo barve.
Pravkar kričim tudi jaz, rdeči krik.
Čisto veselje sem, ovito v melanholijo.
Silva Langenfus