Ko ost mi uma otopi,
ko se telo mi ohladi,
ko me v zemljo polože,
tudi za to bo čas nekega dne,
kaj poreko takrat
pogrebci črni za menoj :
da pisal pesmi sem,
o tem, da sem te rad imel,
sem z njimi v večnost pot ti tlakoval,
da sem se za ljubezen svojo bal?
Naj povedo, da sva si srečna vse,
še zarjo vsako razdelila,
medtem ko sva drug drugemu,
skrivaj ljubezen obljubila !
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
In v večnost položen
ta stih naj vedno priča,
da sem zaradi tebe našel vse
- še pot iz niča ...

Perc