prebiraš te vrstice in postajaš bleda
v drobovju te zavist razjeda
zlogi se muckajo v besede, te jeza grabi
tvoja omikanost se spozabi
pod nobel obleko rdiš
lepša sem, boljša, trdiš
nesložna sama s seboj nastavljaš pasti
še jutro v tvojih verzih zataji
naj te moja krhka pojava ne ogroža
sem le mehka nežna roža
v vrtu lilij ljubezni sledim
oblečena v rdečo srajčko nasmeh pomnožim
nisem od sovraštva gnana
nočem biti zadržana
skrijem se v koš strasti
me pahljača cedre osveži
sheeba