Znočim se, ko lupiš me z objemi

tilnik zeleni med brazdami sadik
ko veter razpihuje potno seme
stok pretaka prsi v medenico
opolzke grižljaje stresa lan pod boki
da drst iztisnem, povaljam se v moki
noga pomočena v sneg, v vlažnem košu med
razcepljena na dvoje širim se kot sled
začutim slo, valim se po mesenem polju
ko v mesečini misel potemni, se mišice napnejo
in lupiš mojo dvignjeno deželo
srkaš obalo, širiš rdeči liniji s peresom
razkodraš sive oblake, ko nevihta sede na barje

sheeba

Komentiranje je zaprto!

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 09. 01. 2010 ob 21:12
  • Prebrano 705 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 125

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!