Mi (remake)
Požigamo sledi, a bele niti
teko razkošno, brez sramu nazaj
v zavetje pesmi, kjer se da ubiti,
kar slepec danes imenuje raj.
Hrumijo verzi v divji plazmi zvoka!
Sejalec (v lastno kri zazrt)
razbija past. V pest se stiska roka:
naj sveta strast zgori v ponosno smrt.
Svetinje dedov na drugačni sliki
gradijo mit o nujnosti poplave:
Bog je mrtev – zdaj smo mi svetniki.
V našem besu bodo zgnile glave,
ki jih zdaj bolijo lastni kriki
in skrivajo prebarvane zastave. Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač
Pesmi
- 08. 01. 2010 ob 09:06
- Prebrano 990 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 785
- Število ocen: 17