Znova omrežena
s tvojim priimkom okusa
utripam za mizo.
Najprej narišeš posladek.
Oči bolestno zažarijo.
Vulgarna predstava.
Ugasneš luč, ki visi z omare.
Menda si jo pogoltnil.
Zmedena stisnem
v naročje kozarec.
Iz gobca ožarjenega psa
zajemam slino.

Rezko poka koža.
Oprsje razgalja smisel.
»Kmetice imam najraje«
posnamem v uho.
V mene potiskaš
razprte kremplje smeha.
Odmevajo ločila,
zatikajo se kot uhani v lase.
Vezalke na čevljih
so postale kače.
Preproga vulkansko bivališče.
Izhlapela sem v dlani.

Mateja J.Hočevar